O družini Fon

Zadnjič sem gostil znanca, s katerim že celo večnost nisva pošteno poklepetala. Med zabeljeno debato ni manjkalo sočnih pripetljajev, ki so se nabrali od najinega zadnjega srečanja. Prebredla sva vse, od življenjskih resnic, do mednarodnih konfliktov, kuharskih receptov, skrivnih urokov za ljubezen pa seveda raznih hudomušnih dovtipov. Vse povedano sva izdatno zalivala z domačim vinom. Ni se manjkalo tudi prigod, katerim človek v svojem življenju morda ne more ubežati. Najin nekdanji sošolec in njegova draga sta prejšnjo soboto odšla pred matičarja, mi je poročal znanec, in vznesena avtomobilska karavana je s truščem in trobljenjem opozorila celo dolino na svečani dogodek. Na moje vprašanje, če se bosta tudi ločila tako glasno, se je na ves glas zakrohotal. Obdelala sva tudi manj smešne teme. Njegov sedaj že bivši sodelavec se je po neštetih poskusih samomora nazadnje le dobro pripravil na svoj načrt. Po neuspešni utopitvi v mestnem bazenu, kjer imajo reševalca iz vode, po rezanju žil z nenabrušenim nožem, po pitju uspaval, katere je hotel kombinirati z alkoholom, a je prej zaspal, po neuspešni zastrupitvi z izpušnimi plini, ki je spodletela zaradi okvare jermena pri avtomobilu, se je končno le lahko pohvalil z uspehom, kolikor protislovno se to sliši: obesil se je v gozdu. Znancu sem rekel, da se mi to ne zdi nič posebnega: ljudje se rojevajo, ljudje umirajo, odgovora na naše bivanje ni, niti pravega vprašanja še ni. A s tem sogovornikom znava na smeh obrniti še tako žalostno ali tragično reč, tako sva se vrnila k eni izmed prejšnjih niti pogovora; pravil mi je o duhovitih domislicah, ki jih pripravlja. Naenkrat se mi je zazdelo, da sva svoje besede obrnila že večkrat okrog in okrog ter podolgič in počez, tako sem predlagal, da predstavim zgodovino moje družine in da mu pokažem naše družinsko drevo. Na začudenje znanca, ki je pričakoval, da stopiva v sosednjo sobo, sem ga povabil pred hišo. Tam ga je čakalo - milo rečeno - presenečenje. Na travniku pred hišo se je visoko proti nebu bohotil hrast. ˝Glej, to je naše družinsko drevo,˝ sem mu dejal.