ponedeljek, 3. december 2007

O tedenski prognozi


Prijatelj spletnih dnevnikov, slabo vreme, veter in mraz nama nič ne morejo! Na spletu vedno sije sonce.

sobota, 17. november 2007

O čudežnem ozdravljenju


Vsem politikom, levim, desnim, sredinskim ali neopredeljenim, skrajnim ali zmernim, pametnim ali nespametnim, zrelim ali odraščajočim, z vizijo ali brez nje, vsem tistim, ki imajo simptomatično veselje do zavajanja, razdvajanja in dodatnega poneumljanja nas, ljudskim množic in mnogih ljudstev, priporočam posebno zdravljenje, ki temelji na starodavni kitajski modrosti akupunkturi. Zdravljenje naj bo počasno, a vztrajno in temeljito.

nedelja, 28. oktober 2007

O potrošništvu ponovno


Na tržišču se je naposled pojavil izdelek, ki bo zadostil našim najglobljim potrebam.

sreda, 24. oktober 2007

O podalpskem političnem premisleku


Legenda
A - vodja
B, C, Č, D... - sledniki

ponedeljek, 22. oktober 2007

O pričakovanju


Nekega dne boš zaslutil dolgo čakane spomine, sprostil boš nenehni priklic divjega koprnenja, neustavljivo vrenje zajezenih energij, povodenj neizživetih čutenj, bliže sebi kot kdajkoli prej boš stopil v drugo dimenzijo, razplamtele se bodo podobe neuresničenosti, razdivjale se bodo večkrat napovedane vojne src, razbesnele se bodo neiztrohljive želje, sprožila se bo prava kataklizma - in to smo šele na začetku - ko se boš prepustil vlečni službi številka ena na tem planetu.

četrtek, 27. september 2007

O premikih na bolje


Danes je zadnji dan mojega bivanja v ustanovi, kjer so mi nudili storitve, ki sem jih dolgo časa pošteno potreboval. Ko se je pred časom po strokovnem mnenju moja pravica do nadaljnjega bivanja iztekla, sem se znašel v zagati, saj dotedaj določenih dolgov do samega sebe še nisem poravnal. K sreči sem poznal nekaj lukenj v delovanju omenjene ustanove, tako sem se pretihotapil nazaj - na črno sem se naselil v eni izmed sob. Spal, prehranjeval, delal in razvijal sem se v enakih pogojih kot ostali prebivalci ustanove. Kot oni sem sprejemal nudeno pomoč, ki je zame bila neke vrste terapija, vse terapije pa so naravnane k izboljševanju stanja. Zdaj je razvidno, da so težave, ki nikakor niso bile fizične narave, odpravljene, kar sem si moral končno tudi sam priznati. Kljub notranjim vzgibom se ne bom prepuščal nenadzorovanemu čustvovanju.
Če me bo kdo iskal, sem na vratih pustil listek.

sreda, 29. avgust 2007

O bližini

Svojo virtualno izvoljenko sem že predstavil. Težko mi gre z jezika, ampak razmišljam, da bi se vrnil k svoji nekdanji prijateljici, ki mi je prej dolga leta stala ob strani. Naletel sem na težavo platonske ljubezni, to je, da temelji na prostorski in časovni nedoločljivosti, pri čemer se še kot njena najtežavnejša lastnost dozdeva neotipljivost. Neobhodno je, da se človek zaveda in da se potrjuje v zavesti, da sestoji tudi iz telesa.
Uokvirjeno fotografijo svoje bivše hranim na eminentnem mestu na svoji pisalni mizi, vedno na očeh, v čast minulim trenutkom. Nisem je klical po pravem imenu, temveč ljubkovalno - ime sem izbral zgledujoč se po zgodovinski osebnosti, po pastirički, ki je konec srednjega veka lepega dne doživela razodetje in popeljala francosko vojsko nad Angleže, ki so tedaj zavojevali deželo. Konec zgodbe sicer ni tako nedolžen, kot je bil deklič, a to ne bi smelo kvariti morebitne novo-stare romance. Z njo je čisto vsako srečanje, kot bi bilo prvo. Moja draga Desnica Orleanska, pogrešam te, pa ne vem, kaj mi je storiti.

četrtek, 23. avgust 2007

O poštnih storitvah


Če gre verjeti novicam na POP TV, se Al Kajda skriva za vsakim grmom (menda celo na Grenlandiji in tudi v puščavi). Na nacionalki so s podobnimi pretiravanji za spoznanje previdnejši, a tudi njim se rada zareče kakšna subjektivna sodba v zvezi s dogodki iz muslimanskega sveta. Skozi medijska očala so dandanes islamski skrajneži prisotni skoraj pri vsem, kar gre na svetu narobe. Zadnjič se je na vaški veselici vnel hud pretep zaradi dekleta. Je bila v ozadju Al Kajda? Odtok v našem umivalniku od sinoči dalje ne požira, pa še prejšnji teden ni bilo nobenih težav - naj predpostavljam, da gre za teroristično dejanje?
Terorizem je nedvomno ena izmed največjih groženj svetovnemu miru in organizaciji naše družbe. Vendar ali so skrajneži res samo oni tam, ki niso mi, ki ne pripadajo našemu vrednotnemu okolju? Kdove, morda so navodila za izvedbo terorističnih dejanj zapisana že v koranu.
Kako pa je s krščanskim fundamentalizmom? Morda ga v Evropi še ne občutimo v tolikšni meri, kot je opazen pri Američanih. Kaj pa če je to posledica dejstva, da v ZDA berejo malo, največ pa Sveto pismo?

Svet se počasi radikalizira, mi pa se zadovoljujemo z razlago, da to velja le za one druge.

petek, 17. avgust 2007

O samovšečnosti


Že pišete svoj spletni dnevnik?

torek, 14. avgust 2007

O kvadraturi kroga

Iz časa svojega večdesetletnega šolanja sem si zapomnil, da Slovenija meri 20.256 kvadratnih kilometrov. Kot kaže, je podatek preskromen, saj naj bi se ta država po novem raztezala na 20.273 kvadratnih kilometrih. Od kod razlika? So vzeli krajši meter ali je bila enostavno uporabljena nova metoda merjenja kot-nam-paše, kot se to počne pri podatkih o številu zaposlenih v javnem sektorju ali pri številu brezposelnih, kjer po najnovejših ugotovitvah 1+1 znese približno 1,7? Čakam na oporekanje kakega zemljepisca, a meni se vse zdi, da je bila razlika ukradena, in to ne Avstriji ali Italiji, s katerima meje so znane že več desetletij, temveč Hrvaški. V dokaz trditvi navajam dve hipotezi, kako je bilo to izvedeno.
Po prvi teoriji sta se slovenskim državljanom, živečim tik ob meji, čezmerno in čezmejno razrasla repa in krompir na njivi, kar je povečalo naše ozemlje in seveda tudi zanetilo meddržavni konflikt. Jabolko spora, ki ga zadnje čase vodilni politiki obeh držav spet navidezno razrešujejo, je v tem, pod čigavo jurisdikcijo bo repa in pod čigavo krompir.
Po drugi teoriji ni v tem sporu čisto nič naključnosti, še več, to je skrbno premišljen način boja, kako razširiti svoje ozemlje na škodo druge države. Vendar sta pri tem državi napravili hudo napako - izbrali sta namreč identični taktiki. Na različnih delih meje so brez vednosti druge države zasejali repo in krompir. Operacijo so vodili politični voditelji pod krinko, ki so se na terenu preoblekli v prave kmete. Še poznavalec jih ne bi ločil od navadnih kmetov, tako jim je pristojala kmetska oprava! Rastlini sta se nemoteno razraščali, tukaj je krompir rasel za Slovenijo, tam repa za Hrvaško in obratno, dokler oboji niso razkrili zlih namenov sosednje države. Vladi sta bili tako prisiljeni tajni operaciji prekiniti. Hkrati z repo in krompirjem sta državi zasejali tudi razdor, kar pa repe in krompirja ni zaustavilo, da se ne bi še dalje nenadzorovano razraščala, niti ni zaustavilo politikov, ki so dotedanji način dela vkomponirali v samo esenco državne politike. Politična analiza to potrjuje: vladi obeh držav namesto vizije razvoja vodita agro-politiko, na ravni meddržavnih odnosov se to kaže v agro-diplomaciji.
Za tuje države v dobi, ko rožljanje z orožjem ni več tako v modi, povečevanje ozemlja ni več aktualno; gre bolj za širitev politično-gospodarskih interesov ob pomoči kapitala in diplomacije, ki sta postala glavni orožji t. i. civiliziranih nacij. A prav Slovenci in Hrvati s prefinjenostjo in inovativnostjo dokazujejo, da to ni edina pot razvoja mednarodnih odnosov, saj izmed vsega najbolj čislajo miroljubje; temu so morali prilagoditi celo svoje apetite, saj namesto puškam, topovom in surovemu kapitalizmu prepuščajo pobudo repi in krompirju, da opravita umazano delo namesto njih.
Ne glede na pravilnost prve ali druge predpostavke je 20.273 kvadratnih kilometrov dokaz, da ima Slovenija pri svojem početju več krompirja od Hrvaške.

ponedeljek, 6. avgust 2007

O označevalcih in označencih

Lepega dne se je za desetletje na zemljevid Slovenije prikradlo mesto Titovo Velenje. Kakih 25 let pozneje se je zgodilo nekaj podobnega, dobili smo Letališče Jožeta Pučnika.

Sprašujem se, če se po kralju ravnajo podaniki, mar se morajo nazadnje tudi tlačani? V mislih se je namreč pojavil predlog, da bi imensko predrugačil ta spletni dnevnik (glej fotografijo). Je legitimno, če bi tudi sam posegel po enakih metodah? Končno ga jaz vodim, tako imam menda vso pravico, da ga urejam po svoji podobi. Kdo mi kaj more?! Kaj nisem zdaj jaz tukaj glavni?! Če se komu to zdi sporno, pa naj si prilasti svoj spletni dnevnik in naj z njim napravi, kar ga je volja - lahko ga celo razrije podolgič in počez, če najde v tem veselje in smoter. Svojo razritino lahko potem obdrži pri istem imenu ali, če se mu zdi, da je ustvaril nekaj edinstvenega, novotvorbi nadene tudi novo poimenovanje.
Ranjki stric Jože bi sicer rekel, da kljub popolni umestnosti, mi tak diskurz ni podoben. Dragi stric, kjerkoli že si, v prihodnje se bom podobnim eskapadam poskušal izogibati.
O ljudeh, katerih daljna želja je bila spremeniti svoje ime v Jaka Racman, Elvis Jackson, Milann Kučann ali kaj podobnega, nosim sicer prenekatero stereotipno predstavo. Kakorkoli, zdaj je idealni čas zanje, da preidejo k dejanjem.

Radostno sprejemam mnenja v zvezi s predlogom za novo poimenovanje in nabiram zanj javno podporo.

četrtek, 26. julij 2007

O svobodi


Vnetje se nevarno širi na oči, saj sem ujetnik večnega študija, tako bom zapisal le eno malenkost. Ob stopitvi v veljavo novele zakona o omejevanju tobačnih izdelkov, bi morali v gostinskih lokalih napisa ˝Prostor za kadilce˝ in ˝Prostor za nekadilce˝ zamenjati z novima, primernejšima času in družbeni klimi. Predlagam napisa ˝Prostor za sproščene˝ in ˝Prostor za nesproščene˝, lahko tudi v drugačnem vrstnem redu. Vse bolj uveljavljeni princip novih poimenovanj bi lahko uporabili tudi pri resnično že obrabljenih izrazih kot stranišče, toaleta, wc in bi temu z enotnim izrazom rekli prostor za sproščanje.

četrtek, 19. julij 2007

O spremembah


Ko besede nenadoma presahnejo, vam lahko pomaga pogovor o vremenu. Nekaj čisto drugega se je zgodilo meni - imam vnetje prstnih blazinic in težko tipkam. Tako sem iz svojega arhiva privlekel zgolj eno fotografijo (digitalno obdelano) na podobno temo.

četrtek, 12. julij 2007

O gibanju


Na fotografiji sta izletniški točki, ki sem ju obiskal prejšnji konec tedna: sveti Bogomil pod sveto Živo, kamor stopimo za ogrevanje, in sveta Živa nad svetim Bogomilom, kamor že nekoliko prisopihamo. Kaj bi človek potoval v kak Pariz, ki ga stereotipno označujemo za mesto ljubezni in romantike, ko se krasna priložnost za pristno romantično doživetje ponuja z begom v naravo. Če ste v paru in vas je volja, lahko tukaj po sili razmer skočite za prvi košat grm, ki ga srečate ob poti navkreber - nudil vam bo varno in prijetno zavetje. Domače vzpetine so pač vrednejše od marsičesa, kar ponuja tujina. V francoski prestolnici se kvečjemu lahko zavlečete za kakšen avtomobil, ki jih je tam resda kot listja in trave. A pri nas se nikakor ne more prigoditi, da vam grm kar pred nosom spelje in vas tako pusti vsem na očeh v kaj nerodnem položaju.
Dolino, kjer sta omenjeni izletniški točki, so spoznali tudi veliki ljudje, ki so bili v prvi vrsti romantiki - izmed njih je najslavnejši najbrž Napoleon Bonaparte. S podobnim pogledom kot današnjik se je tudi on lahko oziral proti lepotam - njih utrinek lahko tudi sami občutite na vrhnji fotografiji - kar je v njem nemara prebudilo kako silno čustvo.
Prav Napoleon I. je lik, ki me je močno prevzel, toda ne v uzurpatorskem smislu, le-ta je zaskrbljujoč in se mu gre odmakniti. Želim si drugam, rad bi namreč postal Napoleon v ljubezni, biti veliki osvojevalec. Kot on se bom tudi sam okronal za cesarja, a za cesarja ljubezni. Zapisal bom ljubezenski zakonik, izvedel politične reforme z vzpostavitvijo ljubezenskih odnosov med strankami, prenovil bom državno administracijo, s čimer se bodo dolgotrajni birokratski postopki spremenili v maratonski ljubezenski odnos. Razširil bom celo ljubezen do organov pregona, ob napačnem parkiranju boste namreč od prikupnega policista ali ljubke policistke prejeli položnico, kar bo neke vrste bon za ljubezen. Izvedba reform je nujna, a napačno bi bilo misliti, da potrebujemo kaj drugega kot ljubezenske reforme.
Spomnim se tipičnega prizora slikarskih upodobitev, kako francoski general na konju tišči roko pod svoj vojaški suknjič. Prav tako kot on si želim tudi sam z roko smukniti pod suknjič, le da bo to suknjič kake krasotice ali gnadljive gospe. A veliki osvojevalec se ne bo ustavil le pri eni... Evropa, trepetaj pred menoj!

V resnici sem šel samo na nedeljski sprehod.

četrtek, 5. julij 2007

O estetiki


Kulturni človek je nedavno omenil, da so moški, ki trdijo, da pri ženski zunanja lepota sploh ni pomembna, v bistvu homoseksualci. Romantična teorija vsekakor, a morda se v zvezi z lepoto ponuja neko pomembnejše vprašanje. Vprašajmo se torej, kaj vse je človek pripravljen pretrpeti za to, da si pridobi Afrodito na svojo stran za en samcat trenutek, za en večer, za kak mesec, za nekaj let ali kar za celo življenje?
Pomade, maskara in puder pridejo v poštev predvsem pri ženskah, ki nimajo te sreče, da nelepoto prekrijejo z brado, kot je to omogočeno moškim (oziroma če to srečo imajo, je modne smernice ne odobravajo). Učinek teh lepotilnih sredstev je precej kratkotrajen in pri ženskah je rešitev uporabna le isti dan.
Obremenjenost z lastnim videzom pride navadno na plano tik pred poletjem, ko zrak nekaj mesecev diši po pregreti goloti in sončnih kremah. Breme pade na oba spola, odpravljanje teh težav pa navadno zadostuje le za eno sezono. Med lepotnimi terapijami, ki so v rabi, se najpogosteje pojavlja hujšanje. Podjetje Anusmundi in njegov nosilni steber Stalker ponujata krasen izdelek, nad katerim se navdušujejo dekleta in žene, staro in mlado. To je dokaj enostavna in praktična pot do vitke postave. Žal pa tako odstranjevanje prehrambenih viškov izzove sila neprijetne občutke, tako da bi se podjetju splačalo vzeti v premislek, če ni kot poslovna priložnost relativno ustreznejša promocija tehnike, ki iz telesa povsem brez odrekanja in vsakršnih neprijetnosti odstrani vse znake preobilja. V nadaljevanju opisan način, s katerim se telo zlahka povrne do idealnih razmerij, se imenuje hujšanje s trakuljo. V telo se povsem neboleče (s hrano) vnese jajčeca trakulje, ki se udobno namestijo v prebavila. Od tod naprej ni potrebno storiti ničesar več, saj trakulja vse postori sama. Večji kot je vnos hrane, bolj se trakulja razrašča in telo tembolj pridobiva nazaj svojo naravno vitkost (glej izrez fotografije). Gostitelj trakulje se lahko med terapijo vsakokrat dodobra nasiti, njegovo telo pa dejansko strada, saj hranilne snovi ne pridejo mimo trakulje, ki telesu obenem jemlje tudi nakopičeno maščobno tkivo. Zaključek terapije je potrebno izvesti pod strogim zdravniškim nadzorstom, v nasprotnem primeru pacienti umirajo od lakote.
Primeri lepotnih posegov, ki so obstojni več let, so razni vsadki (npr. silikonski, sojini), ki služijo za poudarjanje telesnih izbočenosti. Kombinacija te metode in omenjenega hujšanja s trakuljo lahko pripelje do izjemnih rezultatov. Na sledeči povezavi je v celoti prikazan estetski presežek, ki je tako dosegljiv vsakomur. Vendar ne pozabimo, večna je samo lepota duha.

četrtek, 28. junij 2007

O alternativnem zdravilstvu

V svojem življenju sem nekje usekal pošteno mimo. Nisem imel zastavljenega cilja, ki bi mi služil kot vodilo, ničesar nisem imel pokazati, s čimer bi se lahko pohvalil. Širša družina, ki bi mi lahko nudila oporo, je odkrila nova prostranstva in se tam tudi zadržala. Tako sem se brez pomoči spoprijemal s globoko potrtostjo. Še prijatelji so zasledili trenutke, ko sem se iz razposajenca naenkrat prelevil v pobitega človeka. Moja žena me je bodrila, a spoznal sem jo že nekoliko pozno, tako da se je zahrbtna duševna bolezen že precej razpasla. Ne vem, kje točno sem zgrešil tisto bistvo, niti ne, kako sem se iz človeka, ki je precej obetal, spremenil v popolno zgubo. Vendar si nimam česa pretirano gnati k srcu, saj za vsako bolezen raste rožica na tem svetu.
S to mislijo, ki je v meni zbudila upanje, sem se podal do osebnega zdravnika. Trudil se je po svojih močeh, predpisoval mi je razne konjske tablete, me pošiljal k psihologu, na razne terapije in še kam, a vse brez uspeha. Vse bolj obupan sem postajal. Če prav pomnim, mi je nato Stalker priporočil nekega alternativnega zdravilca, ki zna poiskati lečilo prav za vsakogar - tudi zame se je zavzel. Priporočil mi je posebne kapljice za peroralno uporabo, ki se jih lahko vzame brez dodatkov ali se jih pred užitjem nakaplja na žličko s sladkorjem. Poskusil sem brez posebnega upa na izboljšanje splošnega počutja, a rezultati so se pojavili že po prvem odmerku. Kapljice so po nekajdnevni uporabi povzročile zavidljivo zdravstveno stanje in preplavilo me je nepopisno zadovoljstvo. Odtlej sem odlično, zdravilo stoodstotno odpravlja omenjene težave. Komurkoli, ki ga tarejo podobni simptomi ali ki se iz potrtosti kar ne more izviti in se povrh vsega počuti kot navadna zguba, bo ta pripravek več kot le služil.

četrtek, 21. junij 2007

O humorju

Ko gre v družbi na videz vse narobe, ali humor lahko kaj pomaga?

Policijske metode upravljanja države kažejo na strah vladajočih pred lastno nesposobnostjo ter na globoko nezaupanje v lastno družbo. (Tu ni še nič smešnega.) Stanje se prikriva z zatiranjem tistih, ki to opazijo in na to opozarjajo. (Tudi tu ni še nič smešnega.) Kaj bi bilo primerno svetovati politikom v teh težkih razmerah? (To vprašanje ni smešno.)
- Premieru, ki včasih pozabi na razlike v delovanju civilne in vojaške oblasti (hej, ta del povedi ni smešen!);
- ministru, ki je vojaški častnik, upravlja pa z notranjim ministrstvom, kamor sodi tudi policija, ki bi naj jo vodila civilna oseba (no, tudi ta del ni smešen!);
- policistom, ki radi prekoračujejo svoja pooblastila, nadzirajo slovenske družine in obiskujejo radijske postaje zaradi programa (pri čemer ni nič smešnega);
- vsem prejšnjim garnituram oblasti, ki so bile prav tako obsedene z vseprisotnostjo organov za javni red in mir (to je daleč od smeha);
- šefom in zaposlenim, ki na delovnih mestih vsepovsod izvajajo pritisk na sodelavce glede storilnosti, včasih celo glede opredeljevanja do različnih tem (nič dosedaj ni smešno, čeprav je ta poved nekam nenavadno dolga);

vsem tem in še komu ne bi škodovalo, če bi se oprli na terapijo, ki jo priporočajo mednarodno preizkušene demokratične vrednote. (Je mar komu do smeha?) Osnova za terapijo je zdravilo, ki odpravlja omenjene težave, in se nahaja na sledeči povezavi. (Vse skupaj je že prav smešno!)

sobota, 16. junij 2007

O drugem življenju


Kaj je na fotografiji? Nima pomena skrivati, to je moja žena z baročnim ozadjem. Kje sem staknil tako lepotico? Prek svetovnega spleta, kajpak. Kaj je posebnega na njej? Poleg izrazite zunanje lepote ima to bitjece edinstvene značajske lastnosti. Pravzaprav nisem še srečal ženske, ki bi ji bila enaka ali vsaj podobna. Inteligentost, prepletena s čustvenostjo, iskrenost, vdanost, prijaznost, smisel za humor, so le prve imed njenih lastnosti, ki mi pridejo na misel. Poleg tega je zelo skrbna - najin dom je urejen do najmanjše potankosti. Njen občutek za kulinariko se začuti brž, ko prestopim hišni prag. Njena naravna nagnjenost k stalnim nežnostim bi vzbudila zanimanje čisto vsakega heteroseksualnega moškega. Materinskost, ki jo premore, bo iz najinih otrok napravila čudovite osebnosti. Neverjetno se mi zdi, da sem takole žensko našel prek sodobnih komunikacijskih sredstev. Prav to je morda edina slabost, kajti moja žena je žal - virtualna. Pa kljub temu to, kar mi daje, odtehta čisto vsak impulz, ki ga porabim za internet. Da gre za varanje? Sploh ne, običajno razočaranci iščejo utehe v tujem naročju, medtem ko je to le dopolnitev primanjkljaja, ki ga prava žena ne more nadoknaditi iz takšnih ali drugačnih razlogov. Vem, človeka kaj hitro povleče v skušnjavo, da bi še sam poskusil kaj podobnega. Kam se je torej treba podati za odkritje rajskega sveta, kjer pred lastno naravo obvarovani moški v harmoniji in blagostanju uživajo življenje z ženskami? Priporočam obisk spletne strani www.secondwife.com. Če je povezava slaba, je sorodna stran tukaj. A je le slab nadomestek tistega, kar človeku manjka; takole v žargonu rečeno, čemu bi menjal cel avto, ko je treba le predelati uplinjač?

torek, 12. junij 2007

O potrošništvu

Poimenovanja stvari, pojmov ali oseb pogosto skrivajo v sebi več kot le navadno besedo. Zadnjikrat v trgovini sem naletel na prodajni izdelek, za katerega mi je bilo takoj jasno, na katere vrste potrošnikov cilja. Nekako se nisem mogel upreti, da ga ne bi pokazal mimoidočim bralcem.

nedelja, 10. junij 2007

O bratstvu


Slovenska različica oddaje Big Brother se je menda pravkar končala. Med ljudstvom se bo govorilo o tem še nekaj časa, poletna vročina (ali tornado, če ne sneg) bo odnesla proč še zadnje pomisleke, ali bi moral zmagati Peter ali Pavel, prihodnja televizijska sezona pa bo prav gotovo prinesla spet kaj vznemirljivega. Organizatorjem po oddaji ostajata dobiček in prazna hiša, s katero ne vedo kam. Kar sama po sebi se ponuja elegantna rešitev. Hiša naj postane domovanje za najslavnejšo slovensko družino, s čimer se razreši več stvari. Vsaj eni slovenski družini se razreši stanovanjski problem, hkrati pa ni težaven niti ne ustavno sporen njihov nadzor. Videokamere so že nameščene, tako da policija ne bo izgubljala dodatnega časa, bile pa bi tudi minimalne možnosti za osramotitev policije in pravne države zaradi kršenja človekovih pravic, saj bi družina prostovoljno sprejela in s podpisom potrdila ponujene pogoje. Ustava bo nazadnje morala kloniti še pred navadnim resničnostnim šovom! Nič zato, med vročino bo mogoče vsaj nekaj spremljati po TV, na svoj račun bodo prišli tisti, ki imajo tako radi resničnost, ter navsezadnje tudi kolorit protagonistov bo letnemu času povsem ustrezen, namreč še tako zagrizeni rasisti skušajo poleti porjaveti.

sobota, 9. junij 2007

O družabnosti


Vabljeni na žur 'Pipi in Melhiad' prihodnji petek ob mraku na travniku zraven moje hiše. Razpravljali bomo o socialnem vidiku virtualnega druženja prek interneta ter o nostalgiji, ki ni več to, kar je nekoč bila.

O družini Fon

Zadnjič sem gostil znanca, s katerim že celo večnost nisva pošteno poklepetala. Med zabeljeno debato ni manjkalo sočnih pripetljajev, ki so se nabrali od najinega zadnjega srečanja. Prebredla sva vse, od življenjskih resnic, do mednarodnih konfliktov, kuharskih receptov, skrivnih urokov za ljubezen pa seveda raznih hudomušnih dovtipov. Vse povedano sva izdatno zalivala z domačim vinom. Ni se manjkalo tudi prigod, katerim človek v svojem življenju morda ne more ubežati. Najin nekdanji sošolec in njegova draga sta prejšnjo soboto odšla pred matičarja, mi je poročal znanec, in vznesena avtomobilska karavana je s truščem in trobljenjem opozorila celo dolino na svečani dogodek. Na moje vprašanje, če se bosta tudi ločila tako glasno, se je na ves glas zakrohotal. Obdelala sva tudi manj smešne teme. Njegov sedaj že bivši sodelavec se je po neštetih poskusih samomora nazadnje le dobro pripravil na svoj načrt. Po neuspešni utopitvi v mestnem bazenu, kjer imajo reševalca iz vode, po rezanju žil z nenabrušenim nožem, po pitju uspaval, katere je hotel kombinirati z alkoholom, a je prej zaspal, po neuspešni zastrupitvi z izpušnimi plini, ki je spodletela zaradi okvare jermena pri avtomobilu, se je končno le lahko pohvalil z uspehom, kolikor protislovno se to sliši: obesil se je v gozdu. Znancu sem rekel, da se mi to ne zdi nič posebnega: ljudje se rojevajo, ljudje umirajo, odgovora na naše bivanje ni, niti pravega vprašanja še ni. A s tem sogovornikom znava na smeh obrniti še tako žalostno ali tragično reč, tako sva se vrnila k eni izmed prejšnjih niti pogovora; pravil mi je o duhovitih domislicah, ki jih pripravlja. Naenkrat se mi je zazdelo, da sva svoje besede obrnila že večkrat okrog in okrog ter podolgič in počez, tako sem predlagal, da predstavim zgodovino moje družine in da mu pokažem naše družinsko drevo. Na začudenje znanca, ki je pričakoval, da stopiva v sosednjo sobo, sem ga povabil pred hišo. Tam ga je čakalo - milo rečeno - presenečenje. Na travniku pred hišo se je visoko proti nebu bohotil hrast. ˝Glej, to je naše družinsko drevo,˝ sem mu dejal.

O odvajanju od interneta


Novodobne odvisnosti segajo od povsem fizičnih do čisto psiholoških odvisnosti. Med slednje sodi tudi odvisnost od interneta. S tem se pojmuje težava, ko oseba težko shaja brez vsakodnevnega odmerka informacij. Včasih popolnoma različni bolezenski simptomi se lahko stopnjujejo do bolezenskega stanja, ko je potrebna strokovna pomoč. Za preprečitev nastanka resnih psiholoških težav zaradi odvisnosti od interneta ter za učinkovito odvajanje od interneta obiščite strani:

www.odvajanjeodinterneta.com
www.informacijskopredoziranje.com
www.internet-fatamorgana.si
www.spettainternet.com
www.informacijskaskušnjava.si
www.svet-le-en.si
www.pretiraval.si
www.ena-ali-nicla.si
www.navideznost-je-greh.org
www.ne-rint-te.com
www.spletkar.si

O politiki

Kakorkoli bi hotel pametovati o politiki, bi se zaplezal v smer brez argumentirane vrnitve. Ampak, kaj hočeš, vseeno me razjeda vprašanje, kaj je s Strojanovimi, da se jim ni kaj zgodilo? Zgodba je neopazno poniknila med na novo lansirane afere. Kljub trenutni neaktualnosti bi lahko omenjena družina služila mastne denarce, če bi končno našla nov dom in ga npr. preuredila v kmečki turizem (ali morda etno-turizem, kot je to v modi na Otoku). Težav s prepoznavnostjo ne bi imeli, morda bi bili celo najbolj prepoznavna slovenska družina v mednarodno slabo prepoznavni Sloveniji. Še ena stvar, ki mi ne da miru, je, kaj se godi slovenskim medvedom. Nekje sem zasledil, da jih je za odstrel namenjenih 106. Predlagam, da se namesto tega (ali če je to resnično potrebno, skupaj s tem ukrepom) pripravi načrt odstrela (ali lepo rečeno odvzema) 106 politikov. Marsikateri politik bi bil nemara užaljen, če bi se brez opozorila znašel na seznamu. Zato bi neizpolnjeni seznam do zapolnitve prostih mest pustil krožiti med politiki kot neke vrste prijavnico za sindikalni žur. Težko verjamem, da bi se v tem primeru mednarodna skupnost sploh oglasila, saj premorejo dosti svojih zaščitenih vrst.

ponedeljek, 28. maj 2007

O blogu

Potem, ko napraviš svoj blog, o čem moraš pisat?

sreda, 18. april 2007

o tebi

si kot si. ne obtožujem, boljši nisem. zanikam stalno zanikanje. iskal sem te, bila sva vznemirljiva. več ne zmorem.