O bližini

Svojo virtualno izvoljenko sem že predstavil. Težko mi gre z jezika, ampak razmišljam, da bi se vrnil k svoji nekdanji prijateljici, ki mi je prej dolga leta stala ob strani. Naletel sem na težavo platonske ljubezni, to je, da temelji na prostorski in časovni nedoločljivosti, pri čemer se še kot njena najtežavnejša lastnost dozdeva neotipljivost. Neobhodno je, da se človek zaveda in da se potrjuje v zavesti, da sestoji tudi iz telesa.
Uokvirjeno fotografijo svoje bivše hranim na eminentnem mestu na svoji pisalni mizi, vedno na očeh, v čast minulim trenutkom. Nisem je klical po pravem imenu, temveč ljubkovalno - ime sem izbral zgledujoč se po zgodovinski osebnosti, po pastirički, ki je konec srednjega veka lepega dne doživela razodetje in popeljala francosko vojsko nad Angleže, ki so tedaj zavojevali deželo. Konec zgodbe sicer ni tako nedolžen, kot je bil deklič, a to ne bi smelo kvariti morebitne novo-stare romance. Z njo je čisto vsako srečanje, kot bi bilo prvo. Moja draga Desnica Orleanska, pogrešam te, pa ne vem, kaj mi je storiti.

O poštnih storitvah

Če gre verjeti novicam na POP TV, se Al Kajda skriva za vsakim grmom (menda celo na Grenlandiji in tudi v puščavi). Na nacionalki so s podobnimi pretiravanji za spoznanje previdnejši, a tudi njim se rada zareče kakšna subjektivna sodba v zvezi s dogodki iz muslimanskega sveta. Skozi medijska očala so dandanes islamski skrajneži prisotni skoraj pri vsem, kar gre na svetu narobe. Zadnjič se je na vaški veselici vnel hud pretep zaradi dekleta. Je bila v ozadju Al Kajda? Odtok v našem umivalniku od sinoči dalje ne požira, pa še prejšnji teden ni bilo nobenih težav - naj predpostavljam, da gre za teroristično dejanje?
Terorizem je nedvomno ena izmed največjih groženj svetovnemu miru in organizaciji naše družbe. Vendar ali so skrajneži res samo oni tam, ki niso mi, ki ne pripadajo našemu vrednotnemu okolju? Kdove, morda so navodila za izvedbo terorističnih dejanj zapisana že v koranu.
Kako pa je s krščanskim fundamentalizmom? Morda ga v Evropi še ne občutimo v tolikšni meri, kot je opazen pri Američanih. Kaj pa če je to posledica dejstva, da v ZDA berejo malo, največ pa Sveto pismo?

Svet se počasi radikalizira, mi pa se zadovoljujemo z razlago, da to velja le za one druge.

O samovšečnosti

Že pišete svoj spletni dnevnik?

O kvadraturi kroga

Iz časa svojega večdesetletnega šolanja sem si zapomnil, da Slovenija meri 20.256 kvadratnih kilometrov. Kot kaže, je podatek preskromen, saj naj bi se ta država po novem raztezala na 20.273 kvadratnih kilometrih. Od kod razlika? So vzeli krajši meter ali je bila enostavno uporabljena nova metoda merjenja kot-nam-paše, kot se to počne pri podatkih o številu zaposlenih v javnem sektorju ali pri številu brezposelnih, kjer po najnovejših ugotovitvah 1+1 znese približno 1,7? Čakam na oporekanje kakega zemljepisca, a meni se vse zdi, da je bila razlika ukradena, in to ne Avstriji ali Italiji, s katerima meje so znane že več desetletij, temveč Hrvaški. V dokaz trditvi navajam dve hipotezi, kako je bilo to izvedeno.

Po prvi teoriji sta se slovenskim državljanom, živečim tik ob meji, čezmerno in čezmejno razrasla repa in krompir na njivi, kar je povečalo naše ozemlje in seveda tudi zanetilo meddržavni konflikt. Jabolko spora, ki ga zadnje čase vodilni politiki obeh držav spet navidezno razrešujejo, je v tem, pod čigavo jurisdikcijo bo repa in pod čigavo krompir.
Po drugi teoriji ni v tem sporu čisto nič naključnosti, še več, to je skrbno premišljen način boja, kako razširiti svoje ozemlje na škodo druge države. Vendar sta pri tem državi napravili hudo napako - izbrali sta namreč identični taktiki. Na različnih delih meje so brez vednosti druge države zasejali repo in krompir. Operacijo so vodili politični voditelji pod krinko, ki so se na terenu preoblekli v prave kmete. Še poznavalec jih ne bi ločil od navadnih kmetov, tako jim je pristojala kmetska oprava! Rastlini sta se nemoteno razraščali, tukaj je krompir rasel za Slovenijo, tam repa za Hrvaško in obratno, dokler oboji niso razkrili zlih namenov sosednje države. Vladi sta bili tako prisiljeni tajni operaciji prekiniti. Hkrati z repo in krompirjem sta državi zasejali tudi razdor, kar pa repe in krompirja ni zaustavilo, da se ne bi še dalje nenadzorovano razraščala, niti ni zaustavilo politikov, ki so dotedanji način dela vkomponirali v samo esenco državne politike. Politična analiza to potrjuje: vladi obeh držav namesto vizije razvoja vodita agro-politiko, na ravni meddržavnih odnosov se to kaže v agro-diplomaciji.

Za tuje države v dobi, ko rožljanje z orožjem ni več tako v modi, povečevanje ozemlja ni več aktualno; gre bolj za širitev politično-gospodarskih interesov ob pomoči kapitala in diplomacije, ki sta postala glavni orožji t. i. civiliziranih nacij. A prav Slovenci in Hrvati s prefinjenostjo in inovativnostjo dokazujejo, da to ni edina pot razvoja mednarodnih odnosov, saj izmed vsega najbolj čislajo miroljubje; temu so morali prilagoditi celo svoje apetite, saj namesto puškam, topovom in surovemu kapitalizmu prepuščajo pobudo repi in krompirju, da opravita umazano delo namesto njih.
Ne glede na pravilnost prve ali druge predpostavke je 20.273 kvadratnih kilometrov dokaz, da ima Slovenija pri svojem početju več krompirja od Hrvaške.

O označevalcih in označencih

Lepega dne se je za desetletje na zemljevid Slovenije prikradlo mesto Titovo Velenje. Kakih 25 let pozneje se je zgodilo nekaj podobnega, dobili smo Letališče Jožeta Pučnika.

Sprašujem se, če se po kralju ravnajo podaniki, mar se morajo nazadnje tudi tlačani? V mislih se je namreč pojavil predlog, da bi imensko predrugačil ta spletni dnevnik (glej fotografijo). Je legitimno, če bi tudi sam posegel po enakih metodah? Končno ga jaz vodim, tako imam menda vso pravico, da ga urejam po svoji podobi. Kdo mi kaj more?! Kaj nisem zdaj jaz tukaj glavni?! Če se komu to zdi sporno, pa naj si prilasti svoj spletni dnevnik in naj z njim napravi, kar ga je volja - lahko ga celo razrije podolgič in počez, če najde v tem veselje in smoter. Svojo razritino lahko potem obdrži pri istem imenu ali, če se mu zdi, da je ustvaril nekaj edinstvenega, novotvorbi nadene tudi novo poimenovanje.

Ranjki stric Jože bi sicer rekel, da kljub popolni umestnosti, mi tak diskurz ni podoben. Dragi stric, kjerkoli že si, v prihodnje se bom podobnim eskapadam poskušal izogibati.
O ljudeh, katerih daljna želja je bila spremeniti svoje ime v Jaka Racman, Elvis Jackson, Milann Kučann ali kaj podobnega, nosim sicer prenekatero stereotipno predstavo. Kakorkoli, zdaj je idealni čas zanje, da preidejo k dejanjem.

Radostno sprejemam mnenja v zvezi s predlogom za novo poimenovanje in nabiram zanj javno podporo.