O kvadraturi kroga

Iz časa svojega večdesetletnega šolanja sem si zapomnil, da Slovenija meri 20.256 kvadratnih kilometrov. Kot kaže, je podatek preskromen, saj naj bi se ta država po novem raztezala na 20.273 kvadratnih kilometrih. Od kod razlika? So vzeli krajši meter ali je bila enostavno uporabljena nova metoda merjenja kot-nam-paše, kot se to počne pri podatkih o številu zaposlenih v javnem sektorju ali pri številu brezposelnih, kjer po najnovejših ugotovitvah 1+1 znese približno 1,7? Čakam na oporekanje kakega zemljepisca, a meni se vse zdi, da je bila razlika ukradena, in to ne Avstriji ali Italiji, s katerima meje so znane že več desetletij, temveč Hrvaški. V dokaz trditvi navajam dve hipotezi, kako je bilo to izvedeno.

Po prvi teoriji sta se slovenskim državljanom, živečim tik ob meji, čezmerno in čezmejno razrasla repa in krompir na njivi, kar je povečalo naše ozemlje in seveda tudi zanetilo meddržavni konflikt. Jabolko spora, ki ga zadnje čase vodilni politiki obeh držav spet navidezno razrešujejo, je v tem, pod čigavo jurisdikcijo bo repa in pod čigavo krompir.
Po drugi teoriji ni v tem sporu čisto nič naključnosti, še več, to je skrbno premišljen način boja, kako razširiti svoje ozemlje na škodo druge države. Vendar sta pri tem državi napravili hudo napako - izbrali sta namreč identični taktiki. Na različnih delih meje so brez vednosti druge države zasejali repo in krompir. Operacijo so vodili politični voditelji pod krinko, ki so se na terenu preoblekli v prave kmete. Še poznavalec jih ne bi ločil od navadnih kmetov, tako jim je pristojala kmetska oprava! Rastlini sta se nemoteno razraščali, tukaj je krompir rasel za Slovenijo, tam repa za Hrvaško in obratno, dokler oboji niso razkrili zlih namenov sosednje države. Vladi sta bili tako prisiljeni tajni operaciji prekiniti. Hkrati z repo in krompirjem sta državi zasejali tudi razdor, kar pa repe in krompirja ni zaustavilo, da se ne bi še dalje nenadzorovano razraščala, niti ni zaustavilo politikov, ki so dotedanji način dela vkomponirali v samo esenco državne politike. Politična analiza to potrjuje: vladi obeh držav namesto vizije razvoja vodita agro-politiko, na ravni meddržavnih odnosov se to kaže v agro-diplomaciji.

Za tuje države v dobi, ko rožljanje z orožjem ni več tako v modi, povečevanje ozemlja ni več aktualno; gre bolj za širitev politično-gospodarskih interesov ob pomoči kapitala in diplomacije, ki sta postala glavni orožji t. i. civiliziranih nacij. A prav Slovenci in Hrvati s prefinjenostjo in inovativnostjo dokazujejo, da to ni edina pot razvoja mednarodnih odnosov, saj izmed vsega najbolj čislajo miroljubje; temu so morali prilagoditi celo svoje apetite, saj namesto puškam, topovom in surovemu kapitalizmu prepuščajo pobudo repi in krompirju, da opravita umazano delo namesto njih.
Ne glede na pravilnost prve ali druge predpostavke je 20.273 kvadratnih kilometrov dokaz, da ima Slovenija pri svojem početju več krompirja od Hrvaške.