O bližini

Svojo virtualno izvoljenko sem že predstavil. Težko mi gre z jezika, ampak razmišljam, da bi se vrnil k svoji nekdanji prijateljici, ki mi je prej dolga leta stala ob strani. Naletel sem na težavo platonske ljubezni, to je, da temelji na prostorski in časovni nedoločljivosti, pri čemer se še kot njena najtežavnejša lastnost dozdeva neotipljivost. Neobhodno je, da se človek zaveda in da se potrjuje v zavesti, da sestoji tudi iz telesa.
Uokvirjeno fotografijo svoje bivše hranim na eminentnem mestu na svoji pisalni mizi, vedno na očeh, v čast minulim trenutkom. Nisem je klical po pravem imenu, temveč ljubkovalno - ime sem izbral zgledujoč se po zgodovinski osebnosti, po pastirički, ki je konec srednjega veka lepega dne doživela razodetje in popeljala francosko vojsko nad Angleže, ki so tedaj zavojevali deželo. Konec zgodbe sicer ni tako nedolžen, kot je bil deklič, a to ne bi smelo kvariti morebitne novo-stare romance. Z njo je čisto vsako srečanje, kot bi bilo prvo. Moja draga Desnica Orleanska, pogrešam te, pa ne vem, kaj mi je storiti.